Tulipani v Westfaliji

thumb2-wildflowers-pink-flowers-pink-tulips-tulips

Oton Župančič je v svoji pesnitvi Duma zapisal: “tamkaj v Vestfaliji so nam izginili – več ne doseže jih naše oko”.  Mislil je na slovenske izseljence, ki so prav preko  Dume bili sploh  prvikrat omenjeni v slovenski literaturi.

Čeprav štejemo slovenske izseljence v Vestfaliji v Nemčiji kot najstarejše Slovence po svetu, pa so bili deležni literarne obdelave relativno pozno. Šele leta 1932 je Davorin Ravljen pri Vodnikovi družbi v Ljubljani izdal povest Tulipan.

V njej nam , pisatelj in novinar, Davorin Ravljen, rojen v Šoštanju 1898, predstavi  Vestfalijo v podobi bogate , toda tuje gospe, ki razsipno reže kruh vsem svojim prebivalcem. Reže ga jim , dokler ga ima in to v podobi mačehe. Tujcem ga najprej odtegne, ko jih ne rabi več.

Iz knjige veje  Ravljanovo dobro poznavanje  življenja vestfalskih Slovencev , posebej še v delavskih kolonijah waltershausenskega revirja. Knjiga je zasnovana kot povest. Glavni junak se zaradi domačega prepira v vasi na Dolenjskem odloči za bivanje v Vestfaliji. Tam se poroči z češko izseljenko Anko Chmelakovo. Po njegovi poškodbi v rudniku se z ženo vrne domov na Dolenjsko.prenos (1)

Če zgodbo beremo danes, po dobrih osemdesetih  letih, nas verjetno sama zgodba ne bo kaj močno pritegnila. Je pa ganljivo opisana borba Slovencev  v Vestfaliji za ohranitev slovenskega jezika in velika ljubezen do stare domovine.

Davorin Ravljen je obiskoval gimnazijo v Celju in na njej leta 1916 maturiral. V Zagrebu je od 1918 do 1922 študiral pravo. Kot novinar je med 1922 in 1945 delal pri Jutru, nato do 1948 pri Slovenskem poročevalcu in do upokojitve 1954 pri Tovarišu. V novinarstvu se je ukvarjal predvsem s kulturo. Pri Jutru je predstavljal najvidnejše slovenske umetnike in urejal praznične priloge, za Slovenski poročevalec in Tovariš pa je pisal kulturna poročila in podlistke. Pisal je pesmi, prozo; dejaven je bil tudi kot prevajalec. Umrl je leta 1965 v Ljubljani.

Davorin_Ravljen

Poleg romana Tulipan je znan po knjigi spominov s poti od Sušaka pa do Krfa z naslovom Pot k mrtvim bataljonom (1935). Nedvomno pa je njegovo najpomembnejšo delo povest Mrtvi ognjenik (1944). V njej avtor opisuje kiparja razpetega med pristno planinsko pokrajino in pokvarjeno mestno okolico na pragu druge svetovne vojne.

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s