Prodal rojstno hišo in jo nato ponovno kupil….

Zlobec Ponikve 2.

Dom, domačija, rojstna hiša, domače ognjišče….. so besede za pojme, ki človeku skozi vso življenje pomenijo največ. Njegova  aktivnost v življenju je osredotočena na pridobitev, oziroma ohranitev tega osnovnega smisla bivanja. Poleg matere je skozi zgodovino človeku prav dom pomenil osnovno gibalo življenja. Njegova izguba je ena izmed najhujših reči, ki se človeku lahko v življenju zgodil. Borba za ohranitev doma je gibalo človeškega razvoja in obstoja.

Pri dolgoletnem delu z izseljenci sem to željo po domu največkrat in najmočneje začutil pri njihovem življenju daleč stran od rojstnega doma. Napori v novi sredini so vrteli predvsem okoli stalne dileme; kdaj se vrniti v rojstni dom oziroma kdaj si zgraditi nov dom v novi sredini.

V središču majhne kraške vasice Ponikve najdete hišo, ki ima na svojem “ganku” urezane besede oziroma stiha: “Vse poti so se skrajšale. Začenjajo se in končujejo na domačem pragu”

Avtor stihov in lastnik domačije je priznan slovenski pesnik Ciril Zlobec.

Zlobec - portret

Kras se je po koncu druge svetovne vojne, tako kot mnogo predelov v Slovenije, začel prazniti. Vaščani so se iz kmetov spremenili v delavce. Vsi so iskali boljši kos kruha. Odšli so v Sežano, Koper, Trst, Ljubljano… Med njimi je bil tudi Ciril Zlobec.

Po mnogih letih življenja v Ljubljani se je Ciril Zlobec odločil, da potrebuje  rojstno domačijo. Imel je srečo, da je novi lastnik, ki mu je prej prodal hišo, prodal le to nazaj – za večjo vsoto seveda.

V njo se od takrat, ko je vrezal stihe v “gank” Vse poti so se skrajšale. Začenjajo se in končujejo na domačem pragu” rad vrača.

Ciril Zlobec se je rodil v kmečki družini kot najmlajši med sedmimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v vasi Avber, gimnazijo pa v Gorici in Kopru. Iz gimnazije je bil zaradi pisanja pesmi leta 1941 izključen. Po drugi svetovni vojni, katere se je udeležil kot partizan, je šolanje nadaljeval v Ljubljni, kjer je tudi doštudiral slavistiko ter nato delal kot novinar na Radiu Ljubljana, kot urednik kulturne redakcije TV Ljubljana (1969-72), urednik igranega in odgovorni urednik kulturno-umetniškega programa Radia Ljubljana (1972-86). Poznan je tudi kot prevajalec, zlasti iz italijanščine . Že v obdobju socializma je imel več političnih funkcij v ZKS (mdr. član CK od 1968), 1969-79 je bil poslanec v skupščini SRS, od 1987 podpredsednik SZDL Slovenije, zadnji mandat predsednik Sveta Univerze v Ljubljani, pa tudi v Zvezi pisateljev Jugoslavije (1985/86 je bil njen predsednik). Leta 1990 je bil na nesposrednih volitvah izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije (do 1992). Od 1969 do konca 90. let (skupaj 30 let) je bil glavni urednik literarne revije Sodobnost.Leta 1985 je postal dopisni (oz. izredni) in 1989 redni član SAZU, med leti 1992 in 1999 je bil tudi njen podpredsednik. Njegovo življenje zaznamuje tudi osebna tragedija, saj sta mu v času njegovega življenja umrla oba otroka, hči in sin.
 

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s