Kje in od kdaj živijo Slovenci na Švedskem 5. del Göteborg

Goeteborg 1

Göteborg je za Stockholmom drugo največjo mesto in obenem najpomembnejše pristaniško in univerzitetno mesto. Nahaja se na zahodni obali županije Vastra Gotaland. V samem mestu žive pol milijona prebivalcev, v regiji pa 900.000.

Skozi mesto teče reka Gota Alv, in se prav v njem zliva v Kattegat. Na ta način deli mesto na dva dela; na južni, ki se nahaja na kopnem  in na severni, ki leži na otoku Hisingen. Prav izliv reke Gota Alv  v morje v samem mestu je omogočil velik razvoj luke, ki je danes največja  v tem delu Evrope.

 

Goteborg

Slovenci so prihajali na Švedsko kot jugoslovanski državljani, zato ne moremo z vso gotovostjo trditi, koliko Slovencev je v mestu. Danes lahko zgolj ocenjujemo, da  živi v tem mestu in okolici od 600 do 800 Slovencev. Večina se je sem preselila koncem 60 tih let prejšnjega stoletja.

Začetki delovanja  Slovenskega društva France Prešern

Na  predvečer obletnice rojstva dr. Franca Prešerna, 2.decembra 1972 so se  zbrali pobudniki za ustanovitev slovenskega  društva v Göteborgu.

Lojze Tertinek eden izmed udeležencev tega prvega srečanja je  takrat v Rodni grudi zapisal;  »Da bi dokazali, da smo  pravi Slovenci (večina ji je bila sicer  doma iz Štajerske) smo se po prvem sestanku  razšli, tako, da smo zapeli nekaj domačih pesmi in se zavrteli v ritmu polke in valčka«.

»Še bolj veselo pa je bilo že na Silvestrovo istega leta. Kar sto trideset se nas je zbralo in v vedrem razpoloženju smo pričakali Novo leto. Takrat je imel svoj prvi nastop tudi naš pevski zbor«.V soboto 3. februarja 1973 pa so imeli Slovenci v Göteborgu, že drugo večje srečanje – proslavo ob obletnici smrti pesnika Franeta Prešerna. Glavna moderatorka srečanja je bila takratna učiteljica slovenščine v Göteborgu Jožica Repanšek. Takoj po končani proslavi  so se člani sestali na že ustanovnem občnem zboru društva. Torej je 3. februar 1973  uradni rojstni dan Slovenskega kulturnega društva France Prešern v Göteborgu.

Pomladi, točneje 24. aprila, pa je Društvo imelo že prvo večjo prireditev. Na obisku v Göteborgu je bila turneja  z naslovom Zvoki rodnega kraja. Med pevci , ki so nastopila sta bila posebej dobro sprejeta; Elda Viler in Ivo Robič. Njega so člani društva, večina jih je doma iz Maribora, dobro spominjali iz  let, ko so bili še doma in je Ivo pogosto nastopal v Veliki kavarni v Mariboru.

Vincent Zdolšek, je takrat v zvezi z gostovanji kulturnih skupin iz Slovenije napisal; »Želeli bi ,da bi lahko v našem društvu in v mestu pozdravili pevske zbore, ansamble ,manjše prireditve, vse je dobrodošlo.. Vemo, da se stabilizacijsko obnašajo povsod po svetu, tudi v naši domovini, vendar ne terjamo veliko, le to bi želeli,, da bi jim iz domovine omočili prevoz, vse drugo pa je naša skrb.«

Vincent Zdolšek je daljnovidno in podrobno opisal nujo, da se Slovenci iz domovine pobližje  seznanijo s tem, da so Slovenci, tako oddaljeni od doma, morali spremeniti svoje navade, se prilagoditi življenju, ki ji obkroža, niso se mogli izogniti vplivu tujega okolja. Označil je  nujno potrebo po takšnih obiskih zaradi dveh ciljev: »-prvič, gostje se seznanijo z načinom življenja  rojakov, da jih potem ne gledajo več le kot zdomce, ki prihajajo domov s tujo valuto, z lepimi avtomobili in podobno, pobližje se seznanijo s tem, da so Slovenci, tako oddaljeni od doma , morali spremeniti svoje navade, se prilagoditi življenju, ki jih obkroža. Pri tem se niso  mogli izogniti vplivu (včasih za jugoslovanske pojme tudi negativnemu) okolice na življenjske poglede in delo«  in drugič

“Lepa , žlahtna slovenska beseda, ki zazveni drugače z odra SKD France Prešern, pomeni živ stik z domovino, pomeni tudi predstavitev delčka slovenske kulture švedskim prijateljem naših priseljencev«

Goteborg 3

Vincent Zdolšek, eden izmed najbolj aktivnih članov društva je takrat v zvezi z gostovanji kulturnih skupin iz Slovenije napisal; »Želeli bi ,da bi lahko v našem društvu in v mestu pozdravili pevske zbore, ansamble ,manjše prireditve, vse je dobrodošlo.. Vemo, da se stabilizacijsko obnašajo povsod po svetu, tudi v naši domovini, vendar ne terjamo veliko, le to bi želeli,, da bi jim iz domovine omočili prevoz, vse drugo pa je naša skrb.«

Vincent Zdolšek je daljnovidno in podrobno opisal nujo, da se Slovenci iz domovine pobližje  seznanijo s tem, da so Slovenci, tako oddaljeni od doma, morali spremeniti svoje navade, se prilagoditi življenju, ki ji obkroža, niso se mogli izogniti vplivu tujega okolja. O označil je  nujno potrebo po takšnih obiskih zaradi dveh ciljev: »-prvič, gostje se seznanijo z načinom življenja  rojakov, da jih potem ne gledajo več le kot zdomce, ki prihajajo domov s tujo valuto, z lepimi avtomobili in podobno, pobližje se seznanijo s tem, da so Slovenci, tako oddaljeni od doma , morali spremeniti svoje navade, se prilagoditi življenju, ki jih obkroža, niso se mogli izogniti vplivu (včasih za jugoslovanske pojme tudi negativnemu) okolice na življenjske poglede in delo« in drugič

Lepa , žlahtna slovenska beseda, ki zazveni drugače z odra SKD France Prešern, pomeni živ stik z domovino, pomeni tudi predstavitev delčka slovenske kulture švedskim prijateljem naših priseljencev«

Tako kot v večini mest na Švedskem je tudi v Göteborgu veliko pripadnikov različnih narodov in narodnosti. V času največje aktivnosti Slovenskega društva France Prešern so v Göteborgu delovala še naslednja društva  za  pripadnike ostalih narodov in narodnosti  bivše skupne države:

  • Jugoslovansko društvo v Göteborgu
  • Jugoslovansko društvo JEDINSTVO
  • Jugoslovansko društvo SLAVIJA
  • Jugoslovansko društvo DOM JUGOSLOVANA
  • Jugoslovansko društvo BOSNA
  • Jugoslovansko društvo ABRAČEVIĆ
  • Nogometni klub KOZARA
  • Makedonsko društvo GOCE DELČEV
  • Srbsko društvo SINDELIČ

POMEMBNE AKTIVNOSTI Društva:

  • 12.1974 je bil v Stockholmu kulturni festival priseljencev. Nastopala sta: Otroški plesna skupina in PZ Slovenskega društva France Prešern.
  • Dramska sekcija . Imeli igro Podvodni mož: Sekcijo je vodila učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka NEVENKA
  • Folklorna sekcija
  • 26 in 27 maja 1979 je bil društvo organizator 5. kulturnega festivala slovenskih Društev na Švedskem.

Mađkarada v Goteborgu1238

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s