30 let od smrti slikarja in rotarijca Božidarja Jakca

Jakacemblem rotary

20. novembra 1989 je v Ljubljani umrl eden največjih slovenskih slikarjev Božidar Jakac. Sedaj ko je preteklo že trideset let od njegove smrti je čas, da o njem povemo tudi nekaj več o njegovi aktivnosti v predvojnem  Rotary klubu Ljubljana. Posebej zaradi tega ker bo teh dneh – točno 6. decembra minilo tudi 30 let od ustanovne skupščine Rotary kluba Ljubljana  in s tem tudi ponovne oživitve delovanja Rotary kluba Ljubljana. Nihče izmed nas 14 ustanovnih članov Rotary kluba Ljubljana nas takrat ni vedelo, da je bil tudi on  predvojni član Rotary kluba Ljubljana.

Rotary kot eno izmed najstarejših humanitarno- poklicnih združenj na svetu, je bilo ustanovljeno leta 1905 v Chicagu. Hitro razvijajoče se društvo po celem svetu je zaradi začetka druge svetovne vojne prostovoljno prenehalo s svojo dejavnostjo. Po koncu vojne jo je leta 1945 obnovilo. Tega pa niso storile, oziroma niso dovolili takratni politični okviri držav s socialistično ureditev, med katero je sodila tudi Jugoslavija,.

Nekoč bogata aktivnost kluba je po letu 1945 povsem zamrla, čeprav je večina članov še živela in delala v Ljubljani.  Ob tem dejstvu se je potrebno  zamisliti: kako lahko z dekretom prenehamo misliti oziroma čutiti tudi o dobrih stvareh.

Kot rečeno, 6.decembra 1989 smo imeli v Ljubljani  ustanovno skupščino novega Rotary kluba Ljubljana. Takrat prvega v Jugoslaviji in drugega v  eni izmed socialističnih držav  vzhodne Evrope.  Nihče izmed nas ni vedel za Jakčevo  aktivnost v našem  klubu. Šele nekaj let kasneje so nekateri naši člani zvedeli preko njegove žene Tanje, da je bil  tudi Božidar aktiven član našega predvojnega kluba.

Božidar Jakac z Tatlano2253

Prijazna soproga nam je kasneje tudi omogočila uvid v njegov arhiv, ki sicer ni bil obsežen, toda zelo zanimiv. Posebej so bile verodostojne  njegove skice ostalih rotarijcev. Najboljše smo uporabili tudi pri opremi  našega Rotary salona v hotelu Union v prvem nadstropju, kjer so  se sestajali enkrat tedensko tudi naši Rotary predniki pred drugo svetovno vojno.

Prav po zaslugi slovenskih izseljencev, ki so postali rotarijci  v različnih državah (Janez Hlebanja, Vladimir Ovca v Braziliji, Rajko Bukovec v Kanadi , Rudolf Živec v Argentini), se je o tej aktivnosti spet začelo govoriti.

Kot akademski slikar je bil sprejet v Rotary klub Ljubljana 9. novembra 1932 leta. Takrat je klub štel 35 članov.

Klub je deloval v distriktu  77 (Jugoslavija) . Leta 1935 ga je sestavljalo 19 klubov in 498 rotarijcev. Klubi so bili v Banji Luki, Beogradu, Dubrovniku, Zagrebu, Vukovarju, Ljubljani, Mariboru, Novem sadu, Zemunu, Varaždinu, Osijeku, Pančevu, Sarajevu, Karlovcu, Skopju, Splitu,Subotici, Sušaku, Šibeniku. Leta 1940 je za nekaj mesecev začel deloval tudi RC Kranj s 84 člani, ki pa je kmalu skupaj z ostalimi Rotary klubi tako v Jugoslaviji kot tudi po svetu zaradi druge svetovna vojne začasno prenehal delovati.

jakac-portterira-kralja-petra (1)

Foto:Jakac na Bledu portretira kralja Petra

Božidar Jakac je v letih 1929-1930 preživel dve leti v ZDA.  Vseskozi je bil v pismenih stikih s svojim prijateljem pesnikom Miranom Jarcem, doma prav tako iz Novega mesta.

Po  prejetih pismih iz Amerike je Miran Jarc  priredil  knjigo v dveh delih  z naslovom Odmevi rdeče zemlje.  Knjiga, ki jo je izdala Jugoslovanska knjigarna iz Ljubljane leta 1932, je bogato opremljena z Jakčevimi deli .

Ta knjiga, relativno nepoznana, je temeljna za  poznavanje Božidarja Jakca. Ne samo  poznavanje kot slikarja, temveč predvsem kot človeka, ki veliko razmišlja o  sedanjosti oziroma bodočnosti. In predvsem o kulturi, natančneje o   narodovi kulturi. Zame osebno, ker sem se dolgo časa ukvarjal z slovenskim izseljenstvom, pa je še posebej pomembno njegov razmišljanje o smislu bivanja v tujini,

Pretresljivo je njegovo razmišljanje zadnjega dneva, ko čaka na povratek v domovino:

Kje sem ? Zbudil sem se iz sanjskega filma spominov dolgih, dolgih mesecev. Koliko podob je utonilo v pozabljanju, koliko se jih je spojilo z novimi in privzelo drugačen obraz. Ali skozi vse se je vila živo rdeča nit življenja, ki ga žene skrivnostna sila do še v temi neznanosti skritega konca.

Kje sem? Slonim na ob zidku stotretjega nadstropja nad štiri sto metov visokega velikana, ki ga je zgradila človeška roka. Ime mu je Empire State Building, najvišja stavba na svetu. Pod menoj vstaja kot fantom ves ogromen New York. Lahno se prelivajo od sonca obsevane meglice pod nami in skozi to kopreno vidim filigransko izdelane stavbe ,malih in velikih nebotičnikov, ki vsi tonejo pod tem najnovejšim gigantom, najdrznejšim spomenikom moderne tehnike. V vsešir brni in šumi New York globoko spodaj, na obrežju se gnetejo velikanske ladje, zdaj samo lične igračke za otroke. Med njimi se sveti tudi Vulcania, ki me bo še danes odpeljala v sončno bleščavost oceana, in preko njega v objem moje ljubljene domače zemlje.

vulcanija-hudson-river-ny Footo:Ponos Kozlovičevega ladjevja iz Trsta – Vulkanija, s katero je v ZDA priplul in odplul Božidar Jakac

rošlost, je zgodovina.

V veliki knjigi obrnil sem novo starn:

Jutri me videla bo .Evropa.

 Ob tej uri, ko zrem poslednjič na to silno mesto, ki je v njem utelesil ameriški civiliziranec prav tako mogočni ritem življenja, kot ga je priroda s canyonig ali pa v Niagarskih slapovih, slišim v duhu himno ameriškega pesnika:

Čujte me:

Jaz sem Amerika!

Skozi noč prihajam, gorim in gorim,

Da razženem temo! Elektrika sem

In kakor nebo, ki bliske razkriža, izkrešem iz ulic in cest razkrižja plamenov.

 

Jaz sem Broadwy, Vi morate kupovati pri meni,

Vse, vse, kar iztrgam iz svoje zemlje,

Iz svojih gora, iz jezer in rekla,

Iz svojih zvezda in nebes.

 

Jaz sem srce »Novega sveta«

Afrika, Azija, Evropa- Ho! Ho!

Mrtev je stari svet, jaz sem bodočnost!

Čujte me, čujte:

Prijaham skozi noč,

Poglej me, dvomnljivec, prolsuhni mi:

Jaz sem bahač!

Jaz sem bahač!

»Včeraj« – ha, to je že prošlost, je zgodovina.

V veliki knjigi obrnil sem novo starn:

Jutri me videla bo .Evropa.

 

Ko je isti dan, sedaj  že na Vulcaniji delal povzetek svojega  dvoletnega bivanja v ZDA, se je spraševal: “Kako se vračam, čemu sem potoval?” Je bil pomirjen. »Hotel sem videti tujino, tisto najbolj jekleno in daljno tujino, da bi najčisteje začutil pesem svoje duše v sozvočju s slovenskim življenjem, da bi ob svoji uri nekoč dovršil izraz svojega gledanja na svet in  da bi znal oceniti položaj dežele, iz katere izhajam”.

Pomiril se je s seboj,  da je odšel v svet tudi zato, da se zaveda  temeljne vrednosti resnice – resnica pa je samo v organski rasti. Soočil se je s temeljno dilemo, ali naj preskoči v razvoju samega sebe, kakor preskoči globel most, ki je bil umetno narejen samo za desetletja.

Iz Amerike se je vrnil s spoznanjem, da moramo gojiti v sebi samo to, kar je slovensko, da se moramo odvrniti od zapadnjaštva, ki da je naša sodobna bolezen. Bil je prepričan, da ne potrebujemo amerikanstva, babilonskih stolpov velemestne civilizacije, ne v življenju in ne v umetnosti.

Na krovu Vulkanije je bil zaskrbljen zaradi » tujega vetra, ki veje preko naše zemlje, ravno v času, ko smo postavili spomenik »najglobljemu » Slovencu – Ivanu Cankarju” ( kip Ivana Jurkovića na Vrhniki) 1930). Negotov je , ko se sprašuje; »Ali smo še dovolj zdravi, da se bomo uprli njegovim valovom.”

Skrbelo ga je, kakšne bo našel prijatelje in znance, s katerimi se je srečeval v skupnem delu.

Zaključil pa je svoje dopisovanje s prijateljem  Miranom Jarcem z rekom, ki se sliši kot  obljuba in verjetno je to bil tudi notranji napotek pri njegovem kasnejšem delu: »Delaj, oblikuj samo iz sebe, to je edina zapoved, ki drži za vse čase. In če mi je Amerika sama ta spoznanja odkrila, poglobila in utrdila, mislim, da sem izpolnil skriti namen svojega potovanja po rdeči zemlji«.

jakac-avtopportret

Foto:Jakčev avtoportret v času njegovega delovanja v Rotary klubu Ljubljana

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s