ZGODOVINA SIM -13.del: Po letu 1960 so Izseljenci sprejemali nove oblike sodelovanja

S sredstvi Zveznega sekretariata za informiranje je SIM leta 1963 izdelala pet kopij slovenskega filma Od kod smo doma in ga dve kopiji poslala slovenskim izseljencem SNPJ v ZDA, dve pa izseljenskima društvoma v Buenos Aires. Dva igrana filma Kekec in Tistega lepega dne, ki so ju argentinske oblasti zavrnile, je znova poslala v Buenos Aires.

Kratki dokumentarni in igrani filmi so bili med našimi izseljenci vedno dobrodošli in zaželeni. Leta 1965 smo poslali 12 kopij kratkih dokumentarnih filmov Na slikoviti obali, Iz snega v cvetje, V dolini Soče, Nenavadni lov in Lastovke se vedno vračajo. Vsi ti filmi so bili posneti v barvni tehniki. Film Lastovke se vedno vračajo, ki je bil posnet med sezono obiskov leta 1964 in prikazuje pokrajinske lepote in izseljence ob prihodih z letali, na prireditvah in na izletih, je bil med izseljenci posebno lepo sprejet. Filmi so krožili med društvi in naselbinami v raznih državah. Predstave si je ogledalo veliko ljudi. Samo na eni predstavi v dvorani Slovenskega narodnega doma (SND) v Clevelandu je bilo 500 gledalcev.

Za potrebe slovenskih društev v ZDA, Kanadi in Avstraliji je SIM leta 1972 kopirala dva celovečerna filma (Dolina miru, Vesna) ter naročila kopiranje petih kratkometražnih turističnih filmov o Sloveniji. Za predvajanje slovenskih celovečernih in kratkometražnih filmov je med našimi rojaki v čezmorskih deželah še vedno veliko zanimanje. Kanadsko-slovenska skupina za kulturne izmenjave je leta 1973 prikazala tudi slovenski film Cvetje v jeseni.

V primerjavi s filmi je bil interes za drugo gradivo kulturno-prosvetne in informativne narave manjši. Večje zanimanje za slovensko knjigo je vladalo pri slovenskih šolah. V ZDA smo poslali večje število Prvega in Drugega berila ter otroških knjig in nekaj gramofonskih plošč z otroškimi pravljicami. S knjigami še vedno zalagamo knjižnice in radijske postaje društev slovenskih izseljencev.

Pevskim zborom je SIM redno pošiljala revijo Naši zbori. Žal pa ještevilo slovenskih pevskih zborov v tujini – še posebej v ZDA – hitro upadalo. Še leta 1964 smo pošiljali revijo Naši zbori 20 pevskim skupinam, leta 2001 pa le še štirim. Danes pa nobenemu več.Upati je, da to poslanstvo izvajajo novo nastala društva, ki danes poleg SIM skrbe za izseljence.

Leta 1973 je SIM poslala potujočo knjižnico našemu predstavništvu v Dortmund (104 knjige), drugo (106 knjig) Slovenskemu planinskemu društvu Triglav v Zürich, tretjo (107 knjig) pa Informacijskemu centru v Stuttgart.

Z učnimi knjigami, pravljicami in gramofonskimi ploščami smo preskrbeli slovenske šole v Landskroni (Švedska), Stuttgartu (Nemčija), Fislisbachu, Luzernu, Amriswilu (Švica), Heerlerheidu (Nizozemska) in nekatere druge.

Število samostojnih igralskih skupin in sekcij pri društvih je vse manjše. Tiste, ki še obstajajo, se najpogosteje zanimajo za krajša dramska dela s preprosto izvedbo, zlasti pa za dela, ki jih pri nas že redko uprizarjajo.

V letu 1953 je SIM prvikrat izdala priročno pesmarico Slovenske narodne pesmi, ki so jo slovenski izseljenci dobesedno razgrabili.

V letu 1962je Zvezna vlada takratne skupne države SFRJ sprejela Zakon o amnestiji, na podlagi katerega so se lahko v Jugoslavijo vrnili tudi vsi tisti, ki so ilegalno emigrirali in niso imeli statusa vojnih zločincev. Takratni državni sekretariat za informiranje je o razlagi tega zakona izdalposebno brošuro z naslovom Amnestija. Za prevod brošure v slovenščino je poskrbela SIM in jo v veliki nakladi poslala v dežele, v katerih so takrat živeli slovenski izseljenci. Tako je skušala pomagati tistim, ki so omahovali, ali bi se vrnili domov ali ne, in so se bali »kazni«. Po podatkih SIM se je leta 1962 vrnilo 18 mlajših izseljencev povratnikov.

SIM je leta 1963 izdala vezani učbenik slovenskega jezika za angleško, špansko, francosko in nemško govorečo mladino, in to v 4000 primerkih za angleško govorno območje, 2300 za špansko, 2000 primerkov za nemško in 1700 za francosko govorno območje.

Leta 1964 je SIM izdala še poseben prospekt na 44 straneh, v nakladi 3050 izvodov. Namenjen je bil obiskovalcem v turistični sezoni in zunaj nje ter je vseboval vrsto fotografij, napotkov, informacij in oglasov. Osrednji prostor v prospektu je dobil program Izseljenskega tedna v letu 1965.

V novembru 1986 je SIM v sodelovanju z avtorico in Kulturno skupnostjo Slovenije izdala pesniško zbirko izseljenke Ane Praček – Krasne, Prešernova družba pa je v sodelovanju s SIM istega leta izdala manj znano delo Louisa Adamiča Lukas, kralj Balukov, ki je nekakšna pravljica za odrasle.

SIM je leta 1955 pripravila obsežno gradivo o razširjenosti slovenskih izseljencev po svetu, o njihovem društvenem življenju in kulturno prosvetni dejavnosti, da bi bolje spoznali Slovence, živeče po vsem svetu. Posebej je tu treba omeniti brošuro Cvetka Kristana Gospodarsko udejstvovanje slovenskih izseljencev.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s